Zaslepi te svetloba

Prejšn tedn sm bla za 4 dni na morju..sicr na naši obal, ampak smo se vsak dan drugam vozil(1x tud v Italijo)..Blo je kr supr, če odštejem milijon turistov. Sovražm gužvo v vodi, ko te vsakih 5 min. nekdo udar in se opravičuje, ti pa kokr en kreten tm stojiš in govoriš da je uredu(pa čeprov veš, da ni uredu ker je bil v tistm dnevu to sigurn že 3 udarc v vodi)..Ampak, to te ne zmoti, čeprav ti prežene ves tisti sijaj, ko si prvič po zeloo dolgem času spet v morju..Odpravim se na sonce, da se malo "popečem"...ha pa se spet zgodi isto..Že ko želiš vsaj malo zadremati, ugotoviš, da sploh nemoreš, ker se okoli tvoje glave sprehaja na sto ljudi..Prestaviš se v senco in čakaš..Kaj kmalu se opraviš po primorskih majhnih in ozkih ulicah, na kar ugotoviš, da ni tam niti enega turista..Končno se vsaj za kakšen trenutek oddaljiš od vseh krikov, udarcev, pohojenih brisač, blazin,... Šele takrat ugotovim, da si zares želim nazaj tja ker smo bli do sedaj že več kot 10 let, tam kjer poznamo že skoraj vse ljudi, kjer veš da tudi tebe čaka nek skriti kotiček in si tam varen pred vso maso turistov...na srečo bom to tud dočakala. Odhajam, z željo, da se mi vse to res uresniči, da se vsaj nekje spočijem in si nafilam mal baterije.

Ne razumem več starih žensk, ki so nevoščljive, če si njihova hčerka privošči en teden dopusta, ki ji res pripada, saj ves dan dela na nogah in se nikamor čez celo leto ne odpelje(razen do trgovine).
Nevem kako je lah tko nevoščljiva svoji hčerki, kok je potem šele drugim.

In želim si, da ne srečam več tistih žensk s psom, ki ubistvu ni pes, ampak dojenček, vendar v živalski podobi, ki z njim ravnajo kot z majhnim otrokom. Najboljša hrana(od veterinarja), sprehodi 2x na dan, pol mu morjo skopat tačke, lah skače po celi hiši, sam kadr je pr noni..oh dej no sej ni človk.

Odhajam. Proti tistemu žgočemu soncu. Proti majhnemu kotičku. Z iskrico v očeh. Stran od vseh hinavskih ljudi.